Vasko’s page

Spet precej naporen dan, ki pa je nekako ostal v senci doživetij prejšnjega dne. Včeraj sem namreč videl toliko prečudovite obale, da sem se kar malce razvadil in se mi danes prizori, ki jih je nudila narava, niso zdeli kaj resnično čudovitega, kar je bilo na momente kar malo krivično. Zopet nekaj čudovite obale in peščenih zalivov z morjem prekrasne  svetlo modre barve. Zanimivo doživetje je bilo tudi prečkati mejo med Victorio in South Australia – dvema zveznima državama Avstralije. Čeprav z izjemo table, ki opozarja na to, da smo pravkar prečkali mejo in se sedaj nahajamo v Južni Avstraliji, meje sploh ne vidiš,  je čez to imaginarno črto kar najstrožje prepovedano peljati kakršnokoli sadje. Ob cesti se nahaja poseben kontejner, v katerega je treba vreči vso sadje, ki ga imaš pri sebi, ko prečkaš mejo. Istočasno pa je treba opraviti še eno nalogo – prestaviti kazalce na uri za 30 minut nazaj. Vstopili smo namreč v osrednji avstralski časovni pas, kjer je s Slovenijo »le« 7 in pol ur časovne razlike. Dan smo končali v Robe, kjer smo prespali v krasnem hostlu, ki se nahaja v precej stari hiši, ki je bila podobna manjši graščini.

 
Zanimivi marketinški prijemi, ki so za Avstralce nekaj popolnoma vsakdanjega, pri nas pa bi bila takšna vinska klet nekaj edinstvenega.

 
Zpet malce nenavadne obale

 
Tabla z napisom "Welcome to South Australia".